Zadnje dni zelo popularna tema, zato moram svoje pristaviti tudi jaz.
Televizijska soočenja se mi zdijo neumna, vedno se ponavlja eno in isto: stanje na dan 26.6., prejudiciranje meje, kako ne bomo šli na arbitražo, ker je ozemlje naše, … Smešno.
Politika je stvar toliko pregrela, da je spor prešel med same ljudi. Tako smo slovenci na Hrvaškem postali precej osovraženi, vendar večinoma le med mlajšo naivno populacijo, ki jo pumpajo hrvaški Jelinčiči in podobni prdci. Zelo podobno je na slovenski strani, predvsem na strani kakšnih kvazi hervardijevcev ali pretirano nacionalističnih strank tipa SNS in SSN.
Krivda je na strani obeh držav, predvsem Slovenije. Znano je, da je hrvaška politika že od nekdaj nekaj posebnega in je v sporu s skoraj vsemi sosedami. Že ob osamosvajanju je slovenska politika premalo odločno poprijela za svoje delo in najprej so zajebali na Plovaniji. Najbrž pa so bila najšibkejša zadnja leta, ko je na ministrskem stolčku sedel konj Rupel in je s svojo neodločno politiko spet vse skupaj samo prelagal ter močno slabšal položaj. Temu priča tudi eden izmed nedavnih naslovov v nekem hrvaškem dnevniku, ki pravi ‘Dajte nam nazaj Rupla!’.
Čeprav sem odločno proti sporu s Hrvaško, pa se mi zdi prav, da je Slovenija dala rdečo luč za odprtje nadaljnih poglavij. Ozemlja vendarle ne bomo kar tako podarjali! Skozi vso zgodovino smo se borili za svojo državo in že tako so nam vzeli nekaj ozemlja, ki naj bi nam pripadal. Naši sosedje mislijo, da je to dvostranski problem, katerega Slovenija ne bi smela izkoriščati za izsiljevanje Hrvaške. No, po mojem mnenju temu ni tako, saj je Slovenija članica Evropske Unije in v primeru kraje ozemlja tudi EU izgubi del zemlje, pa čeprav nič več kot za pol golf igrišča. Gre se za princip in slovenska zunanja politika je prvič pred vso Evropo pokazala, da nas ne bo nihče jebal. Pred tem se spomnim, da smo zobe pokazali le enkrat in to mislim, da leta 2006 v Prekmurju, ko so hrvati hoteli graditi neke nasipe na slovenskem ozemlju in so mejo prišle zavarovat slovenske specialne policijske enote in hrvaškim buldožerjem preprečile prestop meje.
Delno zamrznitev pogajanj torej podpiram, vendar le zato, ker Hrvaška ne izpolnjuje pogojev in med državama ni dokončno doročenih meja. V vseh drugih pogledih se mi zdi, da bi morala naša soseda čimprej vstopiti v zvezo, saj se bo le tako lahko gospodarsko sodelovanje med državama lahko okrepilo. Na Facebooku sem član skupine Slovensko-hrvaškega prijateljstva. Menim, da je čas, da oba naroda prerasteta tekmovalnost, ki nam so jo vsilili po osamosvojitvi. Madona, saj konec koncev smo bili skoraj 100 let v skupni državi, bili prijatelji in normalno sodelovali. Kam sta izginila bratstvo in enotnost, katera so učili naše očete?